HDR je kratica za visoko sliko dinamičnega območja. V primerjavi z običajno sliko lahko HDR zagotavlja več dinamičnega obsega in podrobnosti slike. Glede na LDR (Low-Dynamic Range) sliko z različnim časom osvetlitve, vsak čas izpostavljenosti ustreza največ. Drobnozrnata LDR slika se uporablja za sintezo končne HDR slike, ki lahko bolje odraža vizualni učinek v realnem okolju.
Kaj je visok dinamični obseg:
Resnična razlika v svetlosti, to je svetlost najsvetlejšega objekta in svetlost najtemnejšega objekta, je območje, ki ga lahko vidijo človeške oči, vendar povprečni prikaz lahko predstavlja le 256 različnih tipov fotoaparatov Brightness.
Lahko pa naredimo še nekaj fotografij, 2, 3 ali celo ducate fotografij. Osvetlitev teh fotografij se poveča, mnogi prijatelji pa naj bi pomislili, da se bo povečala izpostavljenost fotografij, da se bodo fotografije obrnile in se spremenile pod enim kotom, podrobnosti, ki jih predstavlja fotografija, pa se spremenijo iz svetle v temno .
V skladu z zgornjim načelom, če sintetiziramo veliko slik, ki jih je posnela kamera, so nastale slike običajno velikosti ali več.
Ta problem se pojavi ali pa višji red svetlosti obstaja samo v računalniku, tipični prikaz pa lahko predstavlja le red svetlobe, pri čemer se uporablja 256 številk za simulacijo informacij, ki jih je mogoče predstaviti. Ta analogna metoda je jedro tehnologije HDR. Eno od vsebin, znanstveno ime je Tone-Maping (ton mapping). Po stiskanju s preslikavo tonov lahko sliko HDR, ki smo jo sintetizirali, zelo dobro prikažemo na zaslonu, kar lahko ljudem podari šokanten učinek.